Maša je bila tekmovalka v pravem pomenu besede. Vsa leta mladosti je posvetila tenisu in zgolj tenisu, čeprav se je sprva preizkusila tudi v smučanju in rokometu.
Njeno strmo pot in visoke ambicije je prekinila trajna poškodba gležnja, zato so se sanje preko noči prekinile. Težko je sprejela dejstvo, da se je njena uspešna tekmovalna pot zaključila. Vsekakor ji je ob tem pomagala njena sončna osebnost, ki je svoj potencijal takoj prenesla na priložnost trenerskega poklica. Svoje prve izkušnje smo ji zaupali pridobiti prav v našem klubu pri delu z najmaljšimi in za kar je še vedno hvaležna Gregoju in Alenki. Hitro je ugotovila, da ji je delo z otroci pisano na kožo in si to želi delati do konca življenja.
Tudi, ko so klubu grozili slabi časi je ostala in ostaja lojalna ter vdana Olimpiji.
A naj jo pohvalimo, da ji je uspelo v svoji kratki karieri doseci naslove državne prvakinje prav v vseh starostnih kategorijah. Najbolj je ponosna na to, da ji je uspelo osvojiti člansko državno prvenstvo pri 15 letih.
Bila je stalna članica državne reprezentance in se udeležila evropskih posamičnih in ekipnih prvenstev. Nastopala je tudi na ITF mladinskih turnirjih in zabeležila nekaj lepih zmag. Na koncu teniške poti je odigrala še nekaj članskih mednarodnih turnirjev.
Danes vse to prenaša na najmlajše. Njena igriva persona vleče otroke, da vzljubijo tenis… in Maša vedno ve, čigav je pozabljen lopar, puloverček ali superge. »Maša od koga je tole?«.. Maša ve!
